Kšatriya dharma

DEFINICIJA DHARME

Dharma ima mnogo pomenov. naj navedem glavne: religija, pravila in predpisi, predpisane dolžnosti ter drugo.

Religija se nanaša na sledenje pravil in predpisov, ki jih je zapisal Stvarnik in so definirani v Vedah. 

Vsako živo bitje ima svoj namen oziroma dolžnost. Tako so na primer tudi nebesna telesa namenjena za prebivanje živih bitij. Teorija, da na drugih planetih ni življenja je zatorej nesmiselna. Tudi Biblija povsem jasno predpisuje, da so rastline namenjene za našo hrano, medtem ko pobijanje živali po nepotrebnem obsoja. Vede opisujejo, da nam rastline dajo potrebno moč (žito) in nam pomagajo obnavljati naše organe (zelenjava). Živali nam lahko pomagajo pri pridelavi hrane, npr. vol orje zemljo, medtem ko nas krava lahko oskrbuje s presežkom svojega mleka. Mleko namreč hrani fina možganska tkiva, potrebna za razumevanje višjih duhovnih tematik, prečiščeno maslo (ghi) pa se uporablja za  ognjena žrtvovanja. Tudi polbogovi imajo svojo dharmo oz. dolžnost. Oni upravljajo z naravnimi pojavi (dež, sonce…). Davek, ki jim ga za to mora plačati človek pa so ognjena žrtvovanja.

Skratka, obstaja neka povezava med zgoraj naštetim prvili in nič ni slučajno. Povezava vseh živih bitij s Stvarnikom pa je prikazana s konceptom virat-rupe (kozmične oblike) s katero vzdržuje celo vesolje. V Vedah je opisano, da če Stvarnika zadovoljimo s predpisanim žrtvovanjem, nimamo več dolžnosti oz. dolgov do drugih živih bitij. 

Obstaja gradacija živih bitij in planetarnih sistemov na katerih le ti živijo.

Živa bitja: vodna bitja, rastline, insekti, plazilci, ptiči, štirinožna bitja, ljudje, demoni, polbogovi (Indra, Brahma, Šiva, Narayana in Kršna). Planeti so materialni (naše vesilje) in duhovni svet (nebesa). Naše vesolje sestavlja 14 planetarnih sistemov. Materialni planetarni sistemi: Patala, Rasatala, Mahatala, Talatala, Sutala, Vitala in Atala, Bhu-loka (1% naša Zemlja), Bhur-loka, Svarga-loka (Rahu, Ketu, Mesec, 27 Nakšater, Venera, Merkur, Mars, Jupiter, Sarurn in 33 milijonov zvezd), Mahar-loka, Jana-loka, Tapa-loka in Satya-lokaDuhovni planetarni sistemi: Bramajyoti, Šiva-loka, Vaikuntha in Goloka.

Predpisane dolžnosti se nanašajo na naše telo in na dušo, ki prebiva v človeškem telesu. Človeško telo ni namenjeno zgolj za jedenje, spanje, razmnoževanje in branjenje. Inteligenca, ki jo imamo ni namenjena zgolj njihovemu povečevanju (restavracije, vodna postelja, viagra in atomska bomba). Inteligenca je namenjena za razumevanje višjih vrednot. Kdo smo? Kam gremo? Ali obstaja Bog?

Dolžnosti telesa predpisuje varnašrama-dharma (štirje redovi in štirje staleži), dolžnost duše pa sanatana-dharma (bhakti-yoga). Telo je materialno (zemlja, voda, zrak, eter, um, inteligenca, ego), medtem ko je duša duhovna (transcndentalna – nad grobo in subtilno materijo).

 

VARNAŠRAMA DHARMA

Šudra (delavec) – služi  tri višje staleže (obrtniki, umetniki, glasbeniki, vozniki…)

Vaišya (trgovec) – pridelovanje pšenice, zaščita krav in prodaja

Kšatriya (administrator) – zaščita drugih, vodstvo (kralj, vohun, vojak, policist…)

Brahmana (učitelj) – poučevanje (jyotish, vastu, ayurveda, samskare…)

Bramachary (študent) – študiranje svetih spisov, življenje pri učitelju, celibat

Grihasta (družinski človek) – regulacija čutov, žrtvovanje, miloščina

Vanaprasta (upokojenec) – odvajanje od posveznega življenja

Sanyasi (pridigar) – odvisnost od Boga, pridiganje o osvoboditvi

 

ASURI VARNASRAMA – današnja demonska družba, kjer so se religiozna načela izgubila. Demoni si izmišljajo svoja pravila. Ljudje ne sledijo skoraj ničesar, voditelji pa si izmišljajo svoje zakone sebi v prid. Stanovi in staleži so samo senca pravega stanja.

VARNAŠRAMA – pravila in predpisi, ki so prezahtevna za kali-yugo. V prejšnjih dobah si s samim sledenjem religioznih pravil neposredno oboževal Višnu-ja (Višnu Purana 3.8.9).

DAIVI VARNAŠRAMA – družba z božansko zavestjo. Naša narava se vključi v vdano služenje Stvarnika preko štirih staležev (varna). Naše štiristopenjsko življensko obdobje se izkoristi za najboljši način vdanega služenja (ašrama).  Religiozna pravila in predpisi se sledijo skladno s tem kar lahko sledimo v kali-yugi.

 

Slika: Daivi Varnašrama Dharma

 

Šudra (delavec)

Šudra predstavlja najnižjo stopnjo varnašrama lesvice in samo sledenje zanj določenih religioznih pravil ga uvrsti na stopnjo človeškega bitja. Religijozno opravilo šuder je delo in služenje drugim višjim staležem (Bagavad-gita 18.44).  Šudre se niso nikoli šolali pri duhovnem učitelju (gurukula). Njihova edina življenjska religiozna ceremonija je bila vedska poroka (vivaha). Enkrat mesečno jim je bilo dovoljeno jesti darovano meso (žrtvovanje boginji Kali) in le občasno pitje alkohola. Za svoje delo niso prejemali denarnega plačila. Gospodar jim je nudil hrano in streho nad glavo. Običajno so opravljali delo pomočnika obrtnikov in veleposestnikov. Šudre predstavljajo 90% populacije in delujejo na nivoju nevednosti (tamas). Vse se vrti okoli njih, ne morejo živeti samostojno in imajo najmanjšo vero, da jih Bog ščiti oz. vzdržuje.

V kali-yugi smo vsi šudre (janmana jayate sudrah…), ampak se lahko preko duhovne inicijacije in sledenja navodil duhovnega učitelja dvignemo na nivo brahmane. V današnji družbi nihče noče služiti drugega in moderna je skupna zveza brez poroke. Delavci prislužen denar porabijo za stvari, ki jih moralno še bolj degradirajo. Denar porabijo za naslednje stvari: meso, alkohol, kurbe in stave. Vedski spisi jih enačijo z osli, ki veljajo za najbolj neumne živali. Osel namreč težko dela ves dan, nagrada pa je nekaj trave, ki jo dobi na koncu dneva. Tako tudi Šudra dela cele dneve. V primeru, da enkrat zadane na loteriji, denar zapravi v dveh letih, saj namreč nima inteligence, da bi z njim upravljal, nato pa zopet nadaljuje s trdim delom. Poklici šuder: delavci, umetniki, slikarji, glazbeniki, varnostniki, vozniki ipd. 

 

Vaišya (trgovec)

Vaišya predstavlja prvega od staležev, ki se smatra za dvakrat rojenega. Drugo rojstvo se nanaša na posvetitev (inicijacija) s strani duhovnega učitelja, pri katerem je oseba preživela del svojega otroštva. Vaišye so se učili le osnovne principe vedskega znanja in niso šli v detaile.  Religiozno opravilo vaišye je kmetovanje, zaščita krav in trgovanje (Bhagavad-gita 18.44). Vaišye so zadolženi za zaščito vseh domačih živali, Vaišye so edini stalež, ki je plačeval davke. Davke so plačevali v obliki mlečnih izdelkov in žita. Zlato so hranili za primer nuje v obliki nakita, parfermnalije za oboževanje, pribor za obroke ipd, Njihov način transporta je bila volovska vprega. Veleposestnik je imel mnogo delavcev, vendar le ti predstavljajo stalež šuder. Vaišye predstavljajo 10% populacije in delujejo na nivoju kombinacije nevednosti in strasti (tamas-rajas). Vse se okoli njihove družine, delujejo samostojno in imajo vero, da jim Bog vzvrnil, če bodo dajali donacije.

V kali-yugi se nihče ne ukvarja z poljedelstvom oz. živinirejo, vsi samo kupujejo in dražje prodajajo. Pravi vaišja se preživlja z živinorejo in poljedelstvom, ter proda morebitni presežek svojega pridelka. Moderni živinorejci so preveč pohlepni, s čimer si pridelajo negativno karmo. Krave pretirano iskoriščajo za pridobivanje mleka, ko pa tega ne morejo več početi v zadostni meri jih ppošlejo v klavnice. Voli so namenjeni za obdelavo zemlje in pridelavo žita. Moderni kmetje uporabljajo traktorje, teličke pa uporabijo za pridelavo mesa. Krave umetno oplajajo, š čimer dosežejo večje število teličkov in s tem večje Količine mleka. Količina je pravtako merilo pri pridelavi zelenjave, ki  je pridelana na umeten in hiter način s čimer izgubi svojo hranjivo vrednost. Skratka žene jih pohlep po denarju, ki ne temelji na religioznih principih.

 

 

Kšatriya (administrator) predstavlja cesarja, kralje, ministre in vojake. Bili so skoraj enako izobraženi v vedskih spisih kakor brahmane. Bili so dvakrat rojeni in živeli nekaj let pri duhovnemu učitelju, kjer so se učili diplomacije, religioznih pravil in borilnih veščin. Kšatriye so pobrali 20% davka od zaslužka oz. so ljudje plačevali glede na količino letine. Njihova glavna naloga je bila zaščita državljanov, kakor tudi vseh živih bitij (Bhagavad-gita 18.43). Kšatriye niso ščitili ljudi samo z vojsko, ampak tudi z dajanjem ljudem iz državnih zalog v primeru lakote. Imeli so dosti bogastva ampak ne za lastno uživanje. Zaradi njihove stresne službe (bitke) jim je bilo dovoljeno: jesti meso, piti alkohol in kockati. Njihovo prevozno sredstvo so bili konji. Kšatriye predstavljajo 1% populacije in so v strasti (rajas). Zaradi strasti (denar in ženske), so bili kontrolirani s strani brahman, čeprav so bili samostojni (poslušati so morali njhove nasvete). Delovali so za dobrobit vseh državljanov in ne samo za lastno čutno uživanje. Bili so neustrašni v boju, saj so imeli trdno vero, da bodo odšli v raj, če bojo umrli na bojnem polju.

V kali-yugi vladarji ne sledijo religioznih pravil, ampak si le te sami izmišljajo. Namesto da bi ljudi ščitili, jim jemljejo ves denar v obliki previsokih davkov. Zavoljo visokih davkov živijo v obilju za razliko od večine populacije, ki životari. Ljudje se bojijo policije, saj jim vedno zaračunajo brezpredmetno kazen. 

 

ZAKAJ LJUDJE DELAJO NA ČRNO ?

Živimo v družbi, ki samo na prvi izgled deluje idealana. Ker temelji na visoko razviti tehnologiji, bi pričakovali razrešitev problemov in ne njihov porast. Idealna družba sloni na principu: Enostavno življenje in visoko razmišljanje. Enostavno življenje se nanaša na agrarno orientirano družbo s samozadostno proizvodnjo hrane, ki temelji na naravni pridelavi. Visoko razmišljanje se nanašana religiozno življenje v vrlini, ki prinaša pravo srečo. Druga svetovna vojna je zadala zadnji udarec kmetijstvu s tem da je poslala kmete v tovarne. Komunizem je povzdignil delavce nad kmete. Kapitalizem pa je še bolj razvrednotil pravi pomen kmetijstva. Pravo bogastvo sta mleko in žito, čigar presežek so kmetje prodajali. Kmetje v primeru vojne niso nikoli bili lačni. Danes ljudje proizvajajo nepotrebne proizvode v velikih tovarnah, kapitalisti pa jih prodajajo pod pretvezo njihove pomembnosti. V upanju, da bo umeten sistem deloval vladarji pobirajo visoke davke in ljudem ulivajo lažne upe. V Vedskih tekstih je napisano, da bodo ljudje v kali-yugi bežali iz mest v gozdove zaradi previsokih davkov (Šrimad-bhagavatam 12.2.3).

Rešitev je varnašrama dharma, ki predstavlja naravno razdelitev človeške družbe na redove in staleže (Bhagavad-gita 4.13). Varnašrama dharma obstaja v današnji družbi vendar v popačeni obliki. Imenuje se asuri varnašrama dharma, kar se nanaša na demonske vodje (asure), ki si izmišljujejo svojo pot religije (dharma). Daivi varnašrama dharma predstavlja pravilni sistem religije, katere cilj je zadovoljiti Stvarnika (Višnu Purana 3.8.9). Ljudje postanejo srečni, če v svojem življenju sledijo štiri stvari: Dharma – religiozna pravila – Kšatriya, Kama – čutno uživanje – Šudra, Artha – ekonomski razvoj – Vaišya in Mukti – osvoboditev – Brahmana. Sreče ne moremo doseči, če sledimo samo dve stvari, kar je prominentno v današnji družbi. Denar pomeni nadzor, kar v današnji družbi pomeni, da par kapitalistov (vaišye) nadzoruje večino komunistov (šuder) ter kupijo politike (kšatrije) in duhovnike (brahmane).

Asuri varnašrama dharma sloni na kapitalizmu, ki pa samo teoretično podpira demokracijo. Ljudje mislijo, da so izvolili politika, ki jim bo pomagal, vendar je le ta lutka v rokah premožnih kapitalistov. Devetdeset procentov ljudi je šuder, katere kontrolira deset procentov vaišiy. Šudre so kontrolirani, dako da se jim dovoli izvajati nereligiozne aktivnosti, ki prinašajo takojšno srečo, ki pa je na žalost kratkotrajna. Metoda se imenuje: Kruha in Iger. Pornografija in prostitucija razbijata družino (čistoča). Meso uničuje sočutje do drugih živih bitij (nenasilje). Alkohol nam pomaga, da zbežimo od problemov (strogost). Loterija nam daje lažno upanje (resnicoljubnost). Drzava nam pobere ves prislužen denar z davki, ampak nam ponudi lažno upanje v obliki iger na srečo. Nesledenje zgoraj napisanih štirih principov nas degradira na stopnjo živali, s čimer nas država kontrolira.